Pred davnimi časi, leta 2012 je v srcu Ljubljane začel nastajati živahen vrtinec kulture in soustvarjanja. Vse se je začelo s skromnim lokalom, vgnezdenim v soseski Prule, ki je bil že od šestdesetih let prejšnjega stoletja priljubljen kraj za jutranje kave, popoldanske špricerje in večerna piva. Nikomur se ni sanjalo, da bo ta neprikupen bar postal zatočišče kvalitetne glasbe, širše umetnosti in druženjana ustvarjalnih umov.
Na kratko, poglobimo se v jedrnato, a mikavno sago o Prulčku:
- Rojstvo Prulčka: Leta 2012 se je iz navadnega športnega lokala preobrazil v utripajoče alternativno kulturno središče, utripajoče od glasbe, umetnosti in skupnih srečanj.
- Evolucija: Prulčkova privlačnost se je razkrila s prenovljeno notranjostjo in eklektičnim programom, pritegnila tako umetnike kot glasbenike ter vdahnila življenje svojemu živahnemu ambientu.
- Srce skupnosti: Zavetje pripadnosti, Prulček prepleta lokalno skupnost z umetniškim izrazom, emblematski svetilnik »Tle smo doma«
1. poglavje – Revolucionarni začetki (2012-2015)
Navdušujoča zgodba o Prulčku je svoj začetek spletla na tatamijih Športnega društva Dokiai, na treningu, ki ga je vodil izkušeni sensei Saša Starovojtov. Bil je veder pomladni večer leta 2012 in na tatamijih sta izstopala dva posameznika – izkušeni nosilec črnega pasu Davorin Tucak in ambiciozni začetnik Gregor Čeh. Nista vedela, da ju bo skupna strast vodila na nepozabno potovanje. Po treningu so se znašli v Prulčku, takrat še v Mercatorjevem bifeju – športnem lokalu, ki je domače ljubitelje športa navduševal z živahnimi prenosi tekem na velikem platnu.
Gregor, ki je bil takrat 50-odstotni lastnik Prulčka, se je pritoževal nad svojim partnerjem, ki se je odpravil v tujino iskat nova obzorja. Potreboval je nekoga, ki bi odkupil partnerjev delež. Saša za to sprva ni bil prav nič zainteresiran, saj je bil v gostinskem poslu popolnoma neizkušen. Po drugi strani pa je bil Davorin, Sašev najboljši prijatelj, rojen v gostinsko družino in že od otroštva vključen v restavracijsko in gostinsko dejavnost.Po premisleku se je Saša odločil tvegati in kupiti polovico Prulčka, ker je v njem videl potencial in verjel v Davorinovo strokovnost. Ko je bil posel sklenjen, je Saša dodelil vodenje lokala Davorinu, s čimer se je odprlo prvo poglavje v razvijajoči se Prulčkovi zgodbi.
Grafična podoba
Prulčku je v teh časih manjkala izrazita vizualna prepoznavnost; na zunanji strani ni bilo nobenih znakov ali logotipov, le znak komercialne znamke kave nad vhodom in nekaj reklamnih luči v notranjosti. Vse se je spremenilo, ko je Gregor predstavil grafično podobo Prulčkove blagovne znamke, ki jo je razvil Darko Miladinović eno leto prej, prejšnji lastniki pa ga niso imeli priložnosti implementirati.
Ob pogledu na oblikovni priročnik Saša ni mogel verjeti svojim očem – ideja je bila odlična, neverjetno profesionalna podoba, ki je izžarevala čistost stila in izvirnost. Ekipo je takoj očaral logotip s smehljajočim se kozarcem piva in sloganom “Tle smo doma”. Z vnemo so se lotili uveljavljanja vizualne identitete, kulture ter osebnosti blagovne znamke, ki je popolnoma ujela duh Prulčka za naslednje desetletje.
Jazz Jam sessions
Prulček je začel preobrazbo iz športnega lokala v kulturno prizorišče, spremembe pa niso bile omejene le na vizualno prenovo. Po začetnih koncertih poleti 2012 z malo obiskanostjo se je vse spremenilo 31. oktobra 2012, ko je mega koncert Klemna Klemna v Prulček privabil na stotine navdušencev.
V začetku leta 2013 je Prulček zaživel z akustičnim vendar zelo naelektrim glasbenim dogodkom – Jazz jam sessioni. Sredina tedna je bila vedno prežeta s prepletom nastopajočih in poslušalcev, ki so se združili na prvovrstnih glasbenih dogodkih. Večeri so se običajno začeli s setom določenega benda, ki je zagotovil uro odličnega jazza, prava čarovnija pa se je zgodila med improvizacijami, ko so se pridružili še glasbeni gostje.
Ti jazzovski jam sessioni so postali praznik umetniške svobode in izražanja. Nastajajoči talenti so si oder delili z izkušenimi profesionalci, profesorji s študenti in obiskovalci z glasbeniki. V Prulčku je slovenski jazz našel svoj glas, glasbeniki pa so uživali v spodbudnem okolju, kjer so lahko popolnoma in svobodno sprostili svojo glasbeno ustvarjalnost.
Srce in dušo teh jam sessionov je orkestriral že legendarni kontrabasist Nikola Matošić, ki je vodil program in negoval pravo glasbeno povezanost. Jam sessioni so Prulček spremenili v središče veselja, kjer je živahna skupnost navdušenih glasbenikov končno našla svoj dom in prostor za ustvarjanje slovenskih jazzovskih melodij v skupno odmevno simfonijo.
Program
Z Davorinovim prepričljivim šarmom, finančno podporo Saše in pestro skupino desetih ustanovnih članov, od umetnikov do pravnika in računovodje, so ustanovili zavod Derridas. Glavni uspeh zavoda je bil programski prototip, ki temelji na tedenskih ciklih. Ponedeljki so bili rezervirani za akustične nastope, torki in sobote so bili odprti za karkoli, celo za redek prost večer sredi napornega tedna, srede so bile v znamenju jazz jam sessionov, četrtki so navduševali s svetovno glasbo prežetimi Krivimi spoji, petki so bili za soul, ob nedeljah pa je prostor zapolnil sproščeni bolšji sejem.
Takratno Prulčkovo bistvo je bil vrtinec ustvarjalnosti, ki je sprejel vse, ki so želeli izraziti svoj umetniški dar. “K ustvarjanju so vabljeni vsi in jih z vsem srcem spodbujamo,” je dejal Davorin. Sama dekoracija prostora je odražala koncept recikliranja in ponovne uporabe vsega, kar se je dalo uporabiti. Dežniki so se spremenili v streho za vrt, kitare so postale stoli in ročaji za vrata, boben pralnega stroja je odigral vlogo lestenca, celo straniščne školjke so našle novo življenje kot vrtni cvetlični lončki, njihov pokrov pa je postal dekoracija straniščnih vrat. Več o tem v članku https://www.dnevnik.si/1042681938/lokalno/ljubljana/vrtinec-kulture-in-soustvarjanja.
Festival
Vztrajno prizadevanje zavoda Derridas je sadove obrodilo leta 2014 s festivalom Spomladanski šamar, z glasbenim prebujanjem, ki je v Prulčku pustilo neizbrisen pečat. Organizacija tega izjemnega dogodka je zahtevala iskreno predanost in strast do ustvarjanja lepih doživetij.
Med festivalom je zrak utripal v ritmu glasbe, intimni prostori Prulčka in Plesnega teatra pa so se spremenili v vir umetniškega sijaja. Harmonično sodelovanje med zavodom Derridas in pestro umetniško skupnostjo je razkrilo neizmeren potencial Prulčka kot kulturnega zatočišča, ki je na množico napravil vtis in odpiral prostor v svetlo prihodnost. Pot se je šele začela in hkrati že čakala na evolucijo Prulčkove kulturne zapuščine. Več o festivalu: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/spomladansko-glasbeno-prebujanje-s-samarjem/335863
Druga izvedba Prulčkovega jazz festivala (https://old.delo.si/kultura/glasba/prulckov-jazz-festival-drugic.html) je po odmevnem uspehu Šamarja utrdila Prulčkov položaj kot pomembno kulturno prozorišče, saj je pritegnil še več glasbenih navdušencev in ljubiteljev jazza, ki so doživeli nepozabne nastope nadarjenih umetnikov iz Slovenije in tujine.
Razpad sistema
Ko sta umetnost in zabava cveteli, se je sprednja stran medalje močno bleščala, vendar je imela zgodba še drugo stran. Pestra druženja so pogosto privedla do divjega praznovanja pred in po prireditvah, kajenja v notranjosti in še marsičesa drugega, kar je neizogibno pritegnilo pozornost in denarne kazni s strani policije in raznih inšpekcij.
Omenjeno veseljačenje se je nadaljevalo do pomladi 2015, ko so okoliščine terjale svoj davek – izčrpanost, zahtevno finančno situacijo in še različne druge težave. Saša, odločen, da bo Prulček peljal v novo smer, je naredil sicer neprijetno, vendar potrebno potezo. Zavaroval je bančno posojilo in odkupil Gregorjevo polovico podjetja ter s tem prevzel polno lastništvo ljubljene ustanove. Davorin je odšel in brez njegovih prizadevanj in Saševe finančne podpore je zavod Derridas razpadel, kar je zaznamovalo začetek naslednjega poglavja v tem nenehno razvijajočem se kulturnem zatočišču.
2. poglavje – Novi izzivi (2015)
Sredi leta 2015 je Saša prevzel vajeti Prulčka in se podal na pot njegove preobrazbe, gostinsko plat posla pa je zaupal Petri Ambrož, ki je v tem času delala v Prulčku. Toda ni trajalo dolgo, da je Saša spoznal, da gostinstvo ni njegova prava strast.
Kar ga je zares navduševalo, je bila odgovornost za glasbeni in umetniški program, blagovno znamko, spletno stran in promocije. Da bi tako zagotovili financiranje Prulčkovega kulturnega programa s strani MOL in MK, so Saša, Petra in računovodja Jan Štovičej ustanovili Zavod Prule.
Sčasoma se je Petra začela zavedati, da se njena svobodomiselna narava morda ne ujema z redno zaposlitvijo v Prulčku. Nekdaj neomajni Sašov optimizem se je zdaj umaknil trenutkom dvoma, ko se je moral podati v iskanje novega partnerja – nekoga, ki bi bil poleg gostinskih spretnosti tudi poslovno in finančno sposoben. S koncem leta 2015 se je to poglavje zaključilo in docela zaznamovalo obdobje popotresnega šoka prvega poglavja Prulčkove zgodovine.
3. poglavje – Slava Ukrajini (2016-2017)
Sredi zahtevnih časov je Saša usodno srečanje združilo s Kirilom Belyayevom iz Donecka, ki se je z družino preselil v Slovenijo pred grozečo senco ruske invazije leta 2014. Med temi mučnimi dogodki je ukrajinska skupnost našla solidarnost in v tem duhu sta se srečala tudi Kiril in Saša. Slednjega je Kirilova družba pritegnila in obdala z globokim občudovanjem njegovih tehničnih in inženirskih sposobnosti.
V tem obdobju je Saša aktivno iskal novega partnerja za vodenje Prulčka, vendar nobenega od kandidatov kulturno področje ni zanimalo. Mnogi so oklevali, saj so slišali zgodbe o policijskih racijah, nezadovoljstvu sosedov in izzivih z mestnimi oblastmi. Ko pa je Saša priložnost ponudil Kirilu, sta bila na njegovem obrazu vidna pristno zanimanje in navdušenje. V začetku leta 2016 je Kiril torej zgrabil priložnost in bil pripravljen na novo in razburljivo pustolovščino – prevzel je vodenje Prulčka.
Kiril je hitro osvojil osnove gostinstva in s pomočjo žene in njenega brata so Prulček spremenili v uspešno družinsko podjetje. Za razliko od Davorinovih divljih dni je ustanova zdaj delovala kot dobro naoljen stroj. Program je dobil bolj komercialno smer, ljubljeni jam sessioni in nekoč srčni utrip Prulčka so postopoma zamrli, nadomestile pa so jih karaoke. Številni glasbeniki, ki so nekdaj redno nastopali na jam sessionih, so šli naprej, sprejeli nove odgovornosti in se znašli v žongliranju s službami, družinami in otroki, tako da je ostalo le malo časa za brezskrbna druženja iz preteklosti. In čeprav se nič ni moglo primerjati z živahno energijo prvega poglavja, je Kiril spretno postavil temelje za trdne tire za prihodnost.
Učenje posla je šlo Kirilu lahko in hitro, vendar je spoznal, da so ustrezna izobrazba in dolgoletne izkušnje v gostinstvu neprecenljive za pravega gostinca. Saša je kljub temu Kirilove izjemne sposobnosti pozdravil z izjavo: “Dosegel si tisto, kar so drugi mislili, da je nemogoče – vodenje donosnega alternativnega kulturnega prizorišča z ustreznim upravljanjem. Neizmerno sem ti hvaležen za ta prispevek.”
Po dveh letih trdega dela se je Kiril odločil začeti novo poglavje v svojem življenju v Portorožu. Medtem ko je bilo obdobje pod Kirilovim vodstvom drugačno od prvih let, so njegova prizadevanja igrala pomembno vlogo pri Prulčkovem nadaljnjem potovanju in pustila vpliv na njegovo razvijajočo se zgodovino.
4. poglavje – The Community (2018 – danes)
Ker je Kiril dal odpoved, se je Saša ponovno znašel na lovu za partnerjem, ki bi lahko brezhibno združil področja gostinstva, kulture in posla. Med redkimi kandidati je izstopal en posameznik: Adi (Adnan Shaker), ki se je ponašal z impresivno 17-letno kariero v gostinstvu, predvsem v legendarni kavarni Maček v središču Ljubljane.
Z močnim ozadjem v gostinstvu se je izkazalo, da je Adi idealen za Prulčka. A Saševe pozornosti ni pritegnila le njegova strokovnost vodenja kavarne, temveč je v njem opazil tudi veliko strast do kulture in pristno ljubezen do žive glasbe. Videl je potencial Prulčka, ne le kot kavarne, ampak tudi kot živahnega kulturnega središča, kjer bi se skupnost lahko na novo združila.
Ta intervju osvetli Adija kot Mojstra šanka in Saša kot Strica iz ozadja. Predstavita se kot upornika z namenom. Pogovor odkrije njuno željo in pričakovanja, saj verjameta v pomembnost povezovanja skupnosti, kulture, druženja in iskrenega sobivanja ljudi. https://www.prulcek.si/featured/intervju-mojster-sanka-in-stric-iz-ozadja-upornika-z-razlogom-ki-si-zelita-biti-samo-clovek/
Nova notranjost
To poglavje je zaznamoval še vizualni preobrat v zgodovini Prulčka na poti postopnih izboljšav in transformacije. Maja 2018 je Adi s pomočjo arhitektk Maje Kovačič in Maše Prinčič izdelal nov interier, ki se je močno oddaljil od estetike Mercator bifeja. Dovolj je bilo marmornatih tal in rdeče barve, dovolj starih in recikliranih predmetov. Popolna kombinacija barv in inteligentne uporabe materialov ter vzorcev je prostoru vdihnila novo življenje in Prulčkov ambient postavila na povsem novo raven umetniške uglajenosti. Preobrazba je bila totalna, preteklost je pustila prostor svežemu, udobnemu vzdušju, ki je odmevalo z razvijajočo se Prulčkovo identiteto.
Ta izboljšava je močno vplivala tudi na koncertni in prireditveni program, ki je doživel pomembno nadgradnjo, saj je oživitev tako priljubljenih jazzovskih jam sessionov pritegnila več talentiranih glasbenikov kot kdajkoli prej. Nastopanje v Prulčku je postalo enkratna priložnost za nove bende in že priznane izvajalce, ki so prepoznali prvovrstno in intimno vzdušje, ki ga lokal ponuja.
Ko je Adi vzpostavil stik s prulsko četrtjo, so se stkali novi mostovi med umetniško skupnostjo in Prulčkom. Topla atmosfera povezanosti in umetniškega raziskovanja je vzcvetela in krepila Prulčkovo rastočo priljubljenost. Slednji je bil tako v polnem razcvetu in postavljal temelje za živahno in obetajočo prihodnost, kot je navdušeno poudaril tudi eden od rednih nastopajočih glasbenikov in programskih koproducentov, Julijan Erič: “Nastopanje v Prulčku je postalo obvezno za nove skupine in že uveljavljene umetnike; energija in podpora občinstva sta resnično navdihujoči. To je prostor, kjer se počutimo doma, in to je nekaj posebnega v kulturni krajini Ljubljane.”
Med umetniki in zvesto skupnostjo je odmevalo čustvo »tle smo doma«, kar dokazuje dejstvo, da je Prulček v letu 2018 gostil 250 dogodkov, v letu 2019 pa kar 265 teh. Toda kot se pogosto zgodi, po vsakem vzletu sledi padec, ki ga je prinesla svetovna pandemija.
Korona
V koronskem času je tudi v Prulčku, tako kot v mnogih drugih kulturnih prizoriščih po Sloveniji in po svetu, zamrlo živahno vzdušje nastopov v živo in umetniškega druženja. Svetovna pandemija je v kulturni sektor prinesla težke izzive, saj so bila zbiranja omejena, dogodki odpovedani, umetniki pa so se soočali z neizmernimi negotovostmi.
Toda v teh težkih časih je Prulčkov duh vzdržal in skupnost je ostala neomajna v podpori prizorišča in njegovih umetniških prizadevanj. Kljub ogromnim izzivom, ki so jih prinesli pandemija in vladni ukrepi, sta Saša in Adi pokazala trdno odločenost, da se prilagodita in zalogaj premagata. Kljub vsem težavam je Prulčku uspelo gostiti 83 koncertov v letu 2020 in 40 v letu 2021, kar je dokaz njegove vzdržljivosti in predanosti podpiranju umetnikov ter zagotavljanju nepozabnih izkušenj skupnosti.
Kot vedno so slabe stvari prinesle tudi nekaj dobrega in tako je korona pustila tudi pozitivne plati: umetniki so imeli več časa za introspekcijo, kar jim je omogočilo, da so se osredotočili na pisanje glasbe in pripravo materialov za svetlejše čase. Poleg tega pa so se v tem zahtevnem obdobju mnogi slovenski glasbeniki, ki so živeli v tujini, odločili, da se vrnejo domov in stopijo na kmalu ponovno odprt Prulčkov oder.
2022-danes
V zadnjih dveh letih je Prulček zablestel kot živahno središče glasbe, kulture in zabave. Leto 2022 je bilo posebno izjemno, kar z veseljem izpostavljamo v objavi Prulček 2022: povzetek glasbeno, kulturno in zabavno uspešnega leta. S kar 170 koncerti, literarnimi večeri in filmskimi projekcijami, Prulček nenehno ponuja raznolika doživetja svojim obiskovalcem. Skupnost prizorišča je močna, tesno sodelovanje z nadarjenimi glasbeniki, umetniki in partnerji pa je ključnega pomena za njegov trajen uspeh.
Leta 2023 so številni članki v glavnih slovenskih medijih prikazali njegovo rast, dosežke in pozitiven vpliv v lokalni skupnosti.
- Prulček, lokal, kjer je glasba doma. Najboljše, kar je v mestu nastalo iz nekdanjega Mercatorjevega bifeja. (Delo)
- Prulček, ljubljansko vesolje glasbe. Kavarna Prulček je v desetih letih delovanja postala steber glasbene podobe prestolnice. (Dnevnik)
- Naslednjic pride tudi Gregory. Morda. (Glasilo Ljubljana)
Prulčkova zgodba se nadaljuje, prizorišče ostaja namenjeno nepozabnim doživetjem, spodbujanju kreativnosti in ostaja pomemben kulturni steber v srcu Ljubljane. In medtem ko se njegova pripoved razvija, Prulček ostaja zavezan bogatenju kulturne krajine, navdihujočemu umetniškemu izražanju in ustvarjanju cenjenih spominov za svojo skupnost in širšo okolico.