Kulturna prizadevanja

Časi so prevratni, časi so prelomni. Časi tudi od vas zahtevajo, da v sebi prebudite svojega spečega zmaja, svojega spečega plemenitega upornika, svojega spečega misleca, svojega borca za pravico in resnico, svojega čuječega, ljubečega sočloveka.

Kazalo

Zavod Prule in Prulček si s kulturnim programom prizadevata v družbeni prostor vnašati več strpnosti in solidarnosti ter opozarjati na vulgarnost in masovni konformizem.

Pa si bližje poglejmo pojme, ki tvorijo današnji naslov. Za koga morda preveč moralističen, za koga pa ravno dovolj obetajoč, da pritegne k p(r)ozornejšemu branju in razmisleku. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) razlaga pojme kot so kultura, družba, strpnost, solidarnost, vulgarnost in konformizem. Delno nasprotujoči si, delno dopolnjujoči si pojmi delujejo v konstantni napetosti ali simbiozi drug z drugim in tvorijo specifično celovito ter spreminjajočo se družbeno dinamiko, kompleksnost. Seveda obstaja še mnogo pojmov in pojavov, ki se navezujejo na družbeno resničnost in prispevajo k njeni barvitosti. Danes se osredotočamo na dotične izbrane.

Kultura: skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja; dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja; lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju; dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo; umetno razmnoženi mikrobi, celice.

Družba: skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov; na določen gospodarski in politični način organizirana skupnost ljudi; skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; podjetje z več solastniki ali delničarji.

Strpnost: lastnost strpnega človeka: ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor.

Solidarnost: podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga; pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje; zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju.

Vulgarnost: lastnost, značilnost vulgarnega: ki se glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno vede, govori; ki obravnava, prikazuje kaj preveč aktualno poenostavljeno, preprosto.

Konformizem: sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivosti.

Za konec vabljeni k razmisleku o dotičnih družbenih pojmih, njihovi povezanosti, prepletenosti in soodvisnosti. Sploh v sedanjih izzivalnih časih ključnih preobratov, kjer so zaradi raznoraznih ponovno poudarjenih, a kontinuiranih -izmov, ideoloških manipulacij in želje po moči, kontroli na preizkušnji človečnost in človekove svoboščine, pravice, kakor tudi preživetje kulture in narave.

Kje in kako lahko sebe umestimo znotraj tega polja? Kako sami doživljamo dotične pojme in dinamike? Kaj sami prispevamo v družbeno-naravni prostor in h kolektivnemu napredku, duhovnemu razvoju? Kako razumemo skupno dobro? Kaj so naši načini iztegovanja izven okvirjev navideznega udobja? Kako si razlagamo “razkošno preprostost” (frazo, ki jo je v svet ponesel bosonogi fekolog Nara Petrović)? Kaj nam pomeni več: resnica (to, kar se je ali se res dogaja) ali mnenje, imeti prav? Kako razločiti in pravilno poimenovati?

Vabljeni k samostojnemu razmisleku in debatam v Prulčka …

Deli objavo

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on email
Email
ne zamudi dobrih koncertov in ostalih prulčkarij

Ne zamudi dobrih koncertov in sočnih novic

Prijavi se na tedenski napovednik in objave spletnega dnevnika​.