Današnja objava naznanja začetek kratke serije člankov z naslovom ‘Moj bend, moj brend’, ki so namenjeni tebi, dragi glasbenik/-ica. Navsezadnje je Prulček lokal z živo glasbo, ki brez tvojega nastopa ne bi bil ne živ ne glasben.
Z nekaj nasveti ti želimo pomagati, da si v poplavi komercialne glasbe izboriš svojo alternativno priložnost in glasno stojiš za svojim bandovskim jaz-om.
Zakaj ti lahko mi solimo pamet?
Od začetkov leta 2013 in prvih jazz jamov je naš oder glasbeno streho ponudil že krepko preko 2000 koncertom. Od zelo uveljavljenih imen pa vse do tistih priimkov, ki so svojo glasbeno pot šele začeli, vsak je doprinesel svoj košček k Prulček mozaiku.
Hočeš nočeš pri tem čez čas vidiš neke vzorce: kaj nastopajočim dela največ težav, kaj požre veliko živcev, kaj pritegne publiko, kaj navduši publiko … in se vprašaš: kaj je skupnega vsem nastopom, ne glede na žanr in ritem? Zakaj oziroma kako je nekdo kljub temu še vedno drugačen/-a in izstopa?
O tem zakaju tvoje zapomnljivosti bomo tipkali danes*. Ker so se pri nas skozi leta obrazi menjavali, skupinski vzorci pa ostajali, bi mi zdaj tebi radi pomagali (rima, kaj pa to!). Pomagali s tem, kar znamo, smo opazili in verjamemo, da se lahko naučiš tudi ti. Ker kultura mora živet, tvoja alter duša pa tudi!
* Opomba: ta serija člankov ni namenjena izključno ljudem, ki se ukvarjajo z glasbo. Dobra osebna predstavitev in tvoja celostna podoba (ali brend, kakor bomo razložili v nadaljevanju), je danes pravzaprav pogoj za odpiranje vrat, oken in dimnikov kateregakoli področja. Zato k branju vabljeni vsi, tudi če z glasbo (razen uživanja pod odrom) nimate nobene veze. Mogoče pa k(d)aj pride prav.
Zakaj ti ne sme biti vseeno?
Pri bendu se mora, še preden sploh pride do promocije prvega koncerta, poklopiti ogromno stvari: od vzdušja in različnih osebnosti na vajah, do motivacije, logistike in celostne vizije … potem pa šele pride borba z mlini na veter oziroma že kar burjo, imenovano promocija, budget, konkurenca, glasbena digitalizacija, brisanje kulture, plačilo za svoje DELO itd., itd. – celo polje mlinov, pravzaprav. Ampak vse to najbrž še predobro veš.
Hitro dobiš vtis, da je šla dobra “stara” glasba rakom žvižgat, “nova” pa je skoraj tako skomercializirana, kot so oglasi, med katerimi se predvaja. Tako imenovani “javni interes” je daleč od javnega, če pa na to dodamo še politično podnebje v katerem smo se znašli, in bolezenskega netopirja, ki kroži po zraku od leta 2020 … jah, je že kar težko misliti v svetlih barvah.
Ampak stvari so tako “drekaste”, kot jih vidiš sam/-a. Svet se spreminja, toda ne nujno samo na slabše. In četudi je covid vsem malo zastrl zavese naših vizij, je bojda v naslednjih letih pričakovati boom žive glasbe. Zgodovina se vedno obrača, to zdaj že vemo, Slovenija pa ima zaradi majhnosti marketa kar nekaj prednosti, ki se prehitro argumentirajo kot nekaj slabega. Če pomislimo s te prespektive, glasbena prihodnost le ni tako rjave barve, in če si že namišljamo scenarije za naprej, pa dejmo poskusit z enim, malo manj kulturno tragičnim. Si za?
Kaj je brend?
Tako kot imaš ti svoj DNK, ga ima tudi tvoj bend. In to je tvoj brend. Rabiš ga ti in rabijo ga tvoji poslušalci (ja, tudi znotraj alternative – to ni bav-bav, ampak zgolj osnovna nastavitev človeških možganov, ki išče koherentnost in ravnovesje celote. Beri naprej za razlago).
Pozabljamo, da je celo naše življenje kot eno veliko gledališče, v katerem igramo različne predstave v različnih vlogah. Ena izmed tvojih je tvoja glasbena persona na odru. Druga mogoče gorski zeliščar. Triatlonka? Strastni balinčkar. Ljubitelj sira. Pivoljubka! Vidiš, kam gremo?
Vsaka izmed teh vlog je tako kot neke vrste osebna znamka oziroma tvoj “brend” (kako živiš, se oblačiš, sprejemaš odločitve, preživljaš svoj prosti čas itd.), kako pa te vidijo drugi, je brending (kako jasno izražaš svoje sporočilo, doslednost tvojih besed in dejanj ipd.). Če to čisto poenostavimo, gre v bistvu za koncept, pri katerem se ti oziroma tvoja identifikacija z neko vlogo razlikuje od vseh ostalih, ki se prav tako identificirajo z njo, in kako pristen/-a si ti v tem početju.
Torej, vsi ste glasbeniki, a vsak s svojo prezenco, svojim stilom in svojim ‘zakajem’, in to ne glede na žanr, denar in strice/tete iz ozadja. Brend je lahko tvoj logo, tvoja pozdravna fraza, specifično oblačilo na odru, način komunikacije, vrsta žura, ki ga ustvariš na koncertu, poseben instrument, zanimiva zgodba tvojih začetkov, ime benda, tisti “the” komad, ki ga vedno zaigraš na koncu, profilna fotka, vse. Vse je košček sestavljanke, ki gledalcu/-ki pomaga ustvariti sliko o tebi.
Zakaj je brend pomemben?
Največji promocijski “problem” (poleg SAZAS-a, seveda) se zdi upirajoča se ideja o lastnem predstavljanju. Ko vprašaš “zakaj pa bi nekdo prišel na tvoj koncert?” velikokrat naletiš na skomig z rameni ali obrambno reakcijo – da za poslušanje svoje glasbe ne boš “prosil/-a” ali se vsiljeval/-a preko (samo)promocije. Da če jim bo všeč, jim bo, če ne, pa ne. Da je takšen način razmišljanja primeren za business shark-e, ki za idejo dobijo denar. Da glasba ni produkt, ki se razdaja, ampak produkt, ki se ga sprejme. Pa ni čisto tako, oziroma je pozornost pri tem vprašanju velikokrat usmerjena v napačno smer.
V veliki poplavi glasbe, zasičenosti trga, predvsem pa v prepolnih glavah ljudi s slabo pozornostjo je zelo pomembno, da znaš jasno povedati, kdo si in kakšno izkušnjo bodo gledalci s tabo doživeli. To ne pomeni, da jim vrsto izkušnje vsiljuješ, ampak na nek način pokažeš “trailer” svojega nastopa oziroma poveš napovednik vzdušja in vsebine, da se potem lažje odločijo, ali si bodo za večer s tabo vzeli čas ali ne. Ker ljudje žal sami od sebe ne bodo prišli, in je res malo (oziroma vse manj) takšnih, ki po spontanih naključjih zajadrajo na nepoznane koncerte, ti pa zaradi tega posledično ne boš dobil/-a toliko poslušalcev, kot si jih morda želiš oziroma si jih tvoja glasba zasluži.
Pristnost tvoje glasbene prezence avtomatsko pritegne ljudi podobnega okusa in zanimanja, ki potem pridejo, ostanejo, gredo ali v najboljšem primeru: pridejo še enkrat in zate povejo še komu. To pa lahko naredijo samo takrat, ko sta jim tvoja glasba in njeno sporočilo (aka tvoj brend) jasno skomunicirana – saj veš, kaj pravijo: nekaj zares razumeš šele, ko lahko to na hitro razložiš nekomu drugemu, oziroma v primeru glasbe: ko iz poslušalca dobiš fana.
Kaj je tvoj zakaj?
Zdaj je že jasno, da je glasbena vloga torej skupna vsem, ki se z glasbo ukvarjajo. Ampak kaj to pomeni zate osebno? Kaj je tvoj zakaj?
Besede znamka, promocija, brend in brending imajo okoli sebe sivino negativnosti. Zdijo se nam skomericalnizirane, nepotrebne in nadležne. S članki, ki prihajajo, bomo poskušali to meglo razbliniti in ti dati zagonskega vetra, da razmisliš o svoji glasbeni personi in kako le-to želiš deliti s svetom. Naj posije malo sonca na senco kulture, rabimo te!
Naložbeni koraki za naprej:
- preberi Sandrin članek “Kako napisati hudo predstavitev benda”
- Razmisli: kdo si, kakšna je tvoja glasba, za koga jo ustvarjaš, kakšno vzdušje želiš razširiti, kaj sporočiti ljudem? (zakaj, zakaj, zakaj – na to vprašanje raziskuj odgovore)
- Pusti svoj mail tukaj, da boš poleg tedenskega napovednika koncertov dobil/-a tudi naslednji članek te serije. Raziskovali bomo tvojo notranjo motivacijo za ustvarjanje, motivacijo poslušalcev (ki odloči, ali pridejo na koncert oziroma se nanj vračajo) in karakter tvojega b(r)enda, da boš korak bližje razlogu za tvojo unikatnost. Beri z nami!