Prulčkova pobuda za podporo gledališča Glej: v razmislek in za akcijo! Dejmo stopit skupaj in pomagat, da se dvigne prah in ne posede do aprilskih volitev.
Kazalo
Šok, ki to ni. In resnica, ki to je. No, njihova resnica. Naša je tukaj, pod odri, v zavetju kulture in v skupnosti – tam nekje med iskrenim nasmehom podpore in jezno gubo bolečih krivic.
Glej-u, najstarejši neodvisni gledališki hiši v Sloveniji, Ministrstvo za kulturo ni odobrilo sredstev na programskem razpisu, ki bi v večini napajalo njihovo ustvarjanje v naslednjih štirih letih. Zdaj se več 100 umetnikov in sodelavcev sprašuje o svojem umetniškem obstoju in prihodnosti predstav, festivalov, odra, kulture.
Kljub težkim pandemijskim razmeram je Glej obe zadnji sezoni izpeljal v celotnem obsegu, kar je z v vsemi mogočimi omejitvami že kar nemogoče, bravo. Plan za leto 2022 bodo v gledališču poskušali izvesti na račun drastičnega zmanjšanja stroškov dela in krčenja programa. Finančne luknje, v kateri so zdaj, sami brez pomoči ne zmorejo pokriti in po 50ih letih dajanja javnosti, se zdaj za podporo obračajo k njej. Na nas. Za naprej.
Dejmo se vprašat: to je najstarejši neodvisni oder … kakovostna umetnost … prostor za nadobudne talente … priložnost za mlade … avtorska, režijska in igralska imena prihodnosti …odmevna imena sedanjosti … mednarodne povezave … vrhunska gostovanja … festivali … izjemni uspehi na tujem. Kaj se grejo?! Ohranjanje nevladnih organizacij je bistveno za dvig neodvisne umetnosti in je magnet splošnega kulturnega razvoja.
Na žalost krčenje takšnih organizacij ni meteorsko presenečenje, ampak je v teku že nekaj časa: najprej 12 razpisanih mest za finančno podporo, potem 10 in letos 8. Število prijaviteljev se je povečalo (!), število mest pa skrčilo. Za njih, za obzidjem na Šubičevi 4, je vsako preveč, v resnici pa je vsako premalo. Če je kultura družbeno ožilje, oni režejo z žiletko.
Ne gre samo za Glej, ampak za cel kulturni sektor. To je dolgoročna poteza brisanja nevladnih borcev za uprizoritvene umetnosti, s spremenjenim pravilnikom in z na novo poimenovano strokovno komisijo. V prid koga že, kulture? Ljudi? Če ja, katere vrste?
Žal smo sprogramirani tako, da kolektivno razpršimo odgovornost, dokler ni že prepozno in smo porinjeni v lastno apatičnost in nemo opazovanje razkroja vrednot. Ampak dejansko lahko naredimo spremembo, tukaj in zdaj: če ti malo, jaz malo, vsi malo … je na koncu veliko.
Glej ni samo oder, ampak prostor kulture. Tam se pogovarja, razglablja, uči in posluša. In odprta glava je najnevarnejša glava. Kritika straši. In strašljivo je, kako odkrito in hkrati potuhnjeno jo radirajo z naših koledarjev in zemljevidov.
Ampak če/ ko nekdo ugasne luč … prižgeš svečo? In ko jih to naredi par deset, sto, tisoč, je svetloba nazaj in soba spremenjena. In to lahko naredimo mi vsi, vsak po svoje. Glej tukaj, kako lahko pomagaš.
Doniraj denar ali besede podpore (preberi nekaj javnih pisem tu), pridi na njihove predstave, deli njihovo vsebino. Dvignimo prah in ustvarimo pritisk, da aprila poči mehurček vsi-vemo-koga!
Kdo so oni, so že pokazali. Kdo smo pa mi, pa lahko zdaj – tudi ko nam je z vseh strani rečeno in “subtilno” sporočeno, da naj mižimo in da tako pač je.
Prijavi se na tedenski napovednik in objave spletnega dnevnika.
Kaj iščeš?
Spletna stran uporablja piškotke za anonimno merjenje obiskanosti (Google Analytics). S soglasjem nam dovolite uporabo teh piškotkov.Se strinjamIzjava o zasebnosti
Glej, naprej!
Kazalo
Šok, ki to ni. In resnica, ki to je. No, njihova resnica. Naša je tukaj, pod odri, v zavetju kulture in v skupnosti – tam nekje med iskrenim nasmehom podpore in jezno gubo bolečih krivic.
Glej-u, najstarejši neodvisni gledališki hiši v Sloveniji, Ministrstvo za kulturo ni odobrilo sredstev na programskem razpisu, ki bi v večini napajalo njihovo ustvarjanje v naslednjih štirih letih. Zdaj se več 100 umetnikov in sodelavcev sprašuje o svojem umetniškem obstoju in prihodnosti predstav, festivalov, odra, kulture.
Kljub težkim pandemijskim razmeram je Glej obe zadnji sezoni izpeljal v celotnem obsegu, kar je z v vsemi mogočimi omejitvami že kar nemogoče, bravo. Plan za leto 2022 bodo v gledališču poskušali izvesti na račun drastičnega zmanjšanja stroškov dela in krčenja programa. Finančne luknje, v kateri so zdaj, sami brez pomoči ne zmorejo pokriti in po 50ih letih dajanja javnosti, se zdaj za podporo obračajo k njej. Na nas. Za naprej.
Dejmo se vprašat: to je najstarejši neodvisni oder … kakovostna umetnost … prostor za nadobudne talente … priložnost za mlade … avtorska, režijska in igralska imena prihodnosti …odmevna imena sedanjosti … mednarodne povezave … vrhunska gostovanja … festivali … izjemni uspehi na tujem. Kaj se grejo?! Ohranjanje nevladnih organizacij je bistveno za dvig neodvisne umetnosti in je magnet splošnega kulturnega razvoja.
Na žalost krčenje takšnih organizacij ni meteorsko presenečenje, ampak je v teku že nekaj časa: najprej 12 razpisanih mest za finančno podporo, potem 10 in letos 8. Število prijaviteljev se je povečalo (!), število mest pa skrčilo. Za njih, za obzidjem na Šubičevi 4, je vsako preveč, v resnici pa je vsako premalo. Če je kultura družbeno ožilje, oni režejo z žiletko.
Ne gre samo za Glej, ampak za cel kulturni sektor. To je dolgoročna poteza brisanja nevladnih borcev za uprizoritvene umetnosti, s spremenjenim pravilnikom in z na novo poimenovano strokovno komisijo. V prid koga že, kulture? Ljudi? Če ja, katere vrste?
Žal smo sprogramirani tako, da kolektivno razpršimo odgovornost, dokler ni že prepozno in smo porinjeni v lastno apatičnost in nemo opazovanje razkroja vrednot. Ampak dejansko lahko naredimo spremembo, tukaj in zdaj: če ti malo, jaz malo, vsi malo … je na koncu veliko.
Glej ni samo oder, ampak prostor kulture. Tam se pogovarja, razglablja, uči in posluša. In odprta glava je najnevarnejša glava. Kritika straši. In strašljivo je, kako odkrito in hkrati potuhnjeno jo radirajo z naših koledarjev in zemljevidov.
Ampak če/ ko nekdo ugasne luč … prižgeš svečo? In ko jih to naredi par deset, sto, tisoč, je svetloba nazaj in soba spremenjena. In to lahko naredimo mi vsi, vsak po svoje. Glej tukaj, kako lahko pomagaš.
Doniraj denar ali besede podpore (preberi nekaj javnih pisem tu), pridi na njihove predstave, deli njihovo vsebino. Dvignimo prah in ustvarimo pritisk, da aprila poči mehurček vsi-vemo-koga!
Kdo so oni, so že pokazali. Kdo smo pa mi, pa lahko zdaj – tudi ko nam je z vseh strani rečeno in “subtilno” sporočeno, da naj mižimo in da tako pač je.
Ni in ne sme biti. Glej, borimo se naprej!
Deli objavo