Glasbeni šamanizem Jelene Soro – Intervju

V luči prulčkovega sobotnega cikla Balkan Open smo se pogovarjali z Jeleno Soro, izjemno žensko, večkrat nagrajeno glasbenico in skladateljico ter soustvarjalko prulčkovega programa.

Kazalo

V luči prulčkovega sobotnega cikla Balkan Open smo se pogovarjali z  Jeleno Soro, izjemno žensko, večkrat nagrajeno glasbenico in skladateljico ter soustvarjalko prulčkovega programa. V kratkem intervjuju nam je odprla svojo lepo, čutno, po rodu balkansko, sicer pa svetovljansko dušo in nam zaupala, kdo je, kaj jo drajva, kakšna je njena glasba in komu je namenjena, zakaj to počne in katere občutke ali navdihe prikliče njena glasba.

Jelena, se lahko na kratko predstaviš?

Sem oboistka, pevka, skladateljica, pedagoginja in ustvarjam predvsem komade etno glasbe in eksperimentalne improvizacije. Slednji sta moji najmočnejši področji. 

Iz česa izhajaš, ko ustvarjaš svojo glasbo, kaj je tisto, kar te navdihne, drajva, kaj pravzaprav občutiš takrat, ko ustvarjaš?

V bistvu želja, da transformiram energijo v publiko. Da mi ljudje, ko me pridejo poslušat, ponudijo, kar mi lahko in jaz potem kot nekakšen kanal predelam to njihovo energijo in jim jo vrnem v spremenjeni obliki nazaj. To mi je nekako inspiracija, iz tega črpam razumevanje. Dobro vprašanje, ker nikoli nisem imela priložnosti ubesedit tega, kar čutim.  

V življenju želim izkusiti čimveč, tako dobrega kot slabega, saj na ta način lahko občutim ta ogromen spekter občutkov, ki jih premorejo ljudje. Več, ko imam jaz teh izkušenj, bolj lahko slišim nekoga in dam nekaj, kar se bo ljudi dotaknilo. Menim, da je glasba en močen medij, ki lahko katarzira ogromno čustev, vzorcev in  načinov razmišljanja, ki jih več ne rabimo. Ravno zaradi tega imam rada koncerte v živo, da ljudje pridejo, da ustvarim takšno atmosfero, da se odprejo, da dajo to ven. Ko skupaj z mano pojejo in plešejo, ko me začutijo in jaz njih začutim, ko se odprejo in mi omogočijo, da jim jaz lahko to transformirano vrnem nazaj in gredo s tem nazaj domov. Kot en moderen šamanizem.  

Takrat odpreš svoje srce, svojo dušo in jim daš tisto najboljše…. 

V bistvu naredim prostor, da to zaokroži.

In potem, ko publika to začuti in ti kot nek bumerang vrne to energijo nazaj, je to tisti neprecenljivi filing, kar te drajva? 

V bistvu ja, čeprav ne morem reči, da sem ves čas  v tem filingu, so bolj momenti. In ko se zgodijo, so neprecenljivi. Takrat se  počutim kot en kanal, pozabim, kdo sem, kaj sem, samo čutim ta pretok. Pride, transformiram, dam nazaj in ti momenti absolutne predaje temu, čemur zdaj služim in zaradi česar imam ta talent, ki ga imam, so, kot že rečeno, neprecenljivi. 

Zato imaš rada live dogodke, ker takrat začutiš publiko in takrat najbolj začutiš tudi sebe? 

Da, res je. Vendar mi je čisto vseeno ali je v publiki en človek ali tisoč ljudi. Živa energija mi da zagon, da dam jaz sebe in potem se tam dogaja popolnoma druga kemija. 

Se strinjam, čisto druga vibra je…

Kaj te bo pri tvojem ustvarjanju drajavalo še naprej, kaj ti bo dalo passion za bodoče ustvarjanje? 

Morda malo težje o tem govorim glede celotnega ustvarjanja, lahko se bolj usmerim na trenutni projekt Balkan Open Jam. 

Lahko poveš malo več o tem projektu, o Balkan Open Jam-u? 

Ker sem tudi sama iz Balkana, prihajam namreč iz Novega Sada, želim skozi to, kar delam, uresničiti idejo, da se očisti miselnost o nacionalni raznolikosti. Očisti v tem smislu, da ne glede na to, kdo pride na koncert zapet pesem v svojem jeziku in kdo pride poslušat koncert, naj bo to denimo albanec ali makedonec ali srb ali slovenec, ne bo mogel jutri reči, jaz pa ne maram albance ali jaz ne maram makedonce in obratno…

Po tvojem mnenju torej ravno ta raznolikost ustvarja tisto kvaliteto, tisto dobro neke širše skupnosti? 

Da. Ko damo stran politiko, ideologijo in gremo v srce in dušo, skozi katero kultura in pesem nastajata, če se s tem povežemo, potem se povežemo vsi skupaj. To se lahko doseže tudi z etno glasbo, kjer so ohranjeni močni kolektivni vzorci. S tem, ko prepevaš etno pesmi in jih ozaveščaš, se  te vzorce da razbijat, da greš preko njih. To vidim tudi sama pri sebi, ko pojem določeno pesem več let in potem naenkrat čez nekaj let dojamem, da gre za nek drug pomen in vidim še eno plast spodaj. Besedila so zelo ljudska, na prvi pogled enostavna, a v njih je nekaj veliko več. Neka globina. Če se dekle v pesmi zjoče, to ni bistvo, bistvo so družbene okoliščine, v katerih je moralo dekle živeti in so jo prizadele. Ko to pride na plano, pesem zadane in se zjočeš, spustiš to breme. 

Glavnina tvojega glasbenega ustvarjanja je potemtakem etno glasba? 

Da, trenutno je moj fokus najbolj na etno glasbi. Ko skladam svojo glasbo, je to drugače, probam izrazit čim več čustev, ampak vseeno mislim, da je moj jezik najbližje etno jeziku. 

Torej se najbolj vidiš v etno glasbi ali je to le trenutno stanje? 

Etno glasba se me najbolj dotakne, največ vidim razlikovanja, neke globine, kjer moraš malo odkopat, da prideš do nje. Do globine se ne pride na prvo žogo. 

Jelena, zakaj sploh ustvarjaš? 

Ker pač enostavno nimam druge izbire. Resnično. Nekega dne, ko sem se zjutraj zbudila,  sem enostavno začutila, da če se ne bom ukvarjala z glasbo, bom umrla. Sicer sem imela namen študirati matematiko, a začutila sem, da moram ustvarjati glasbo, četudi bom najslabša v tem. Glasba je tisto, kar enostavno moram početi, nikoli se nisem poglabljala v to in iskala razloge in utemeljitve za to, enostavno vem, da je to to, in da nimam izbire in ne bom srečna, če tega ne bom počela. Potem sem se vpisala na akademijo. 

Si prej že igrala na kak inštrument?

 Da, sem igrala. 

Če bi se lahko primerjala z drugimi glasbeniki, v čem bi lahko rekla, da si boljša od drugih? 

Tukaj bi raje uporabila drug izraz, saj mi ni všeč ideja primerjanja, še posebej ne s kolegi glasbeniki. Raje bi rekla, kaj je moja posebnost, zaradi česar sem edinstvena, drugačna. Menim, da je moja posebnost ta, da znam videt večplastnost v melodiji, harmoniji, sporočilu pesmi in znam to predat naprej. 

Lahko malo razložiš, kaj to pomeni? 

To se denimo zelo lepo vidi v aranžmajih, ki jih delam, Balkan Experiences, Song of ritual, ko ima pesem svojo melodijo, svojo harmonijo in iz melodije znam izvleči ta drugotni pomen. Če je besedilo še zmeraj enako, bosta glasba in harmonija izrazili ta drugotni pomen in sporočilo bo na drugačen, čuteč način doseglo poslušalca.  Dostikrat dobim komentar, da kar pišem, je zelo filmsko, in da znam ustvarit to atmosfero, da znam prenest čustvo skozi glasbo. Ampak samo z določenim sporočilom. To sliko, to barvo, to čustvo, to znam prenesti. To je tisto, kar me dela edinstveno. 

Kdo je tvoja publika, koga bi najraje videla v dvorani na svojih koncertih? 

Moja publika so ljudje, ki jim je pomembna kvaliteta njihovega življenja. Ljudje, ki se hočejo osebnostno razvijati v boljšo različico sebe. 

Če bi za svojo publiko morala izbrati enega človeka, kakšen bi bil ta človek kot osebnost? 

Težko izberem samo enega, saj bi s tem lahko izražala le en del sebe, teh načinov je več. Če pa bi že morala izbrati enega, potem bi bil to tip osebe, ki zelo odprto posluša in se zna zelo prepustiti temu, kar posluša. 


Povezave:

Deli objavo

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on email
Email

Ne zamudi dobrih koncertov in sočnih novic

Prijavi se na tedenski napovednik in objave spletnega dnevnika