Umetniško izražanje: pravica ali prostor?
Kot za vse druge pravice v življenju tudi o svobodnem umetniškem izražanju velja, da se njenega manjka zaveš, ko zanjo zmanjka prostora. Najprej fizičnega, nato mentalnega. Ko te zaslepi reflektor stadiona, ugasne luč majhnega odra in se te kljub boljšemu ozvočenju sliši slabše …
Mainstream kultura je podprta z institucijami – televizijo, radijem, filmskimi studiji itd. Ima svojo zgodbo, ki se jo trudi predstaviti kot univerzalno, resnično in predvsem tisto “pravo” na poti do uspeha. Alternativa na drugi strani pa podpira tiste, ki v ta omejeni mainstream okvir ne pašejo, se ne najdejo ali preprosto nočejo*. Že v svojem bistvu je zato manj enostavna in bolj lokalno subkulturna. Mainstream brez alternative ne obstaja in obratno, umetniško izražanje pa prežema oboje.
Ali gre torej za okrnjeno pravico ali premalo prostora za njeno izvajanje? Je prostor posledica pravice ali ga pravica ustvarja? V razmislek … bi se pa vsekakor lahko pravico bolj svobodno koristilo, če bi bilo več prostorske izbire. In manjši kot je oder, več je svobodne izbire pri žanru, zgodbi in izvedbi.
Tukaj je 5 razlogov (pa čeprav jih je v resnici veliko več),* zakaj še danes (oziroma takoj, ko bo to le možno) obišči lokalne dogodke na malih odrih:
1. Nova glasba
Veliki odrski koncerti so finančno podprti z velikimi industrijami, ki svoj proračun vlagajo predvsem v mainstream izraz. Posledično predstavljajo samo določene glasbene zvrsti – tiste, ki se poslušajo in zato predvajajo (in obratno), kar ustvarja začaran krog enolične sivine, ki pozablja na barve. Na malih odrih je tovrstna žanrska raznolikost živa in prisotna, saj so dogodki “pod pokroviteljstvom” družbenih omrežij in pristnih podpornikov. Vrsta glasbe in izvedbe tako ni odvisna od velikih denarnih vložkov in je posledično lahko “tveganje” oziroma svoboda izbire, za kdo in kako se nekaj na odru pokaže, večja. Vidiš več, slišiš več – preprosta glasbena matematika.
2. Novi glasbeniki
Veliki odrski koncerti dajejo prednost glasbi določenih generacij in organizaciji določene denarnice, drugače znani kot strici, ki z belimi lasmi in kravato govorijo o statistiki “povprečnega poslušalca”. Na malih odrih stricev iz ozadja ni (če seveda ne štejemo sivolasih užitkarjev v temi zadnjih vrst – te podpiramo!), zato se lahko srečamo s številnimi kreativci različnih starosti, ki se ne uvrščajo v mainstream in nam pokažejo, da obstajajo tudi drugačni pristopi. Od performerskih oblik, ki jih na večjih odrih preprosto ni mogoče poustvariti, do obrazov različnih vsebin in ozadij.
Eni izmed njih so definitivno mlade in nadobudne glasbene skupine, ki zaradi pomanjkanja odrskih izkušenj ne dobijo koncertnih datumov. Prav mali odri so jim zato velikokrat vstopna točka oziroma karierno izhodišče, zate pa odlična priložnost, da podpreš talente v vzponu. Kdo ve, kako veliko ime boš enkrat videl_a na malem odru igrati pred svojim časom, legendarno!
3. Svoboda izražanja
Veliki koncerti so s svojimi tribunami na vse smeri kompasa in ravnimi vrstami veliko bolj formalni, medtem ko je svoboda že po definiciji malo manj formalna in večjega volumna, ko se približamo malemu odru brez sedežnega reda. Tukaj je izraz bolj “čist”, neodvisen in brez posebnih zakonskih omejitev (z izjemo Sazas davka, ki deluje kot kulturna radirka in ne zaščita avtorskega pisanja, žal nič novega). Če to izvzamemo, lahko glasbeniki dejansko izvajajo glasbo, ki je v skladu z njihovimi željami in ni produkt pritiska velikih producentov in založb. Na malem odru si lahko tako privoščijo bolj svoboden nastop in večjo kreativnost, posledično pa se tudi bolj pristno predstavijo širši javnosti.
4. Intimno, domače vzdušje
Mali odri ponujajo intimno, in ravno zaradi tega tudi velikokrat bolj intenzivno koncertno izkušnjo kot velika prizorišča. Nastopajoči so bližje publiki, sile so večje, energija močnejša – fizika pač! Ni strahu pred slabo vidljivostjo na oder, pa še zvok zna biti včasih celo bolj kompakten kot tisti, ki se na večjih parketih kdaj kar izgubi do tribune levo zgoraj.
Bližnji odziv migajočih glav omogoča fleksibilnost repertoarja in upoštevanje vzklikov iz publike, ki koncert začuti veliko bolj pristno in v polnosti – švic veselja in tegobni šepet, nič ne pobegne na majhni razdalji. To ustvari posebno atmosfero in domačnost, ki je na veliki kvadraturi preprosto ni možno doživeti.
4. Lokalno(st)
Velika koncertna prizorišča so ponavadi doma v velikih koncertnih dvoranah, ki so od nas sigurno bolj oddaljene kot sosednji Mercator. Zato je, poleg vstopnice seveda, že zaradi lokacije manj verjetno, da bomo večje odre lahko obiskali vedno, ko si to zaželimo. Mali pa so pogosto locirani blizu nas in tako lažje dosegljivi. Tudi gostijo sigurno več domačih in lokalnih umetnikov kot tujih, kar pripomore k razvoju lokalne kulturne scene in posledično k napredku mestnega utripa. Da ne govorimo o ekofrajerstvu, če se na lokalni koncert odpraviš kar peš ali s kolesom, in denar za bencin raje izmenjaš v prostovoljne prispevke za glasbenike!
5. Skupnost & druženje
Pod pritiskom globalizacije in tržnih sprememb radikalno izginjajo unikatni in alternativni elementi mestnega življenja, zato se je pomembno še bolj osredotočiti na ohranjanje in razvoj lokalnih skupnosti, v katerih živiš. Upočasniti tempo in malo podebatirati. Mali odri oziroma podpora le-teh je eden izmed načinov, da se skupnost ohrani in ohranja. Na velikih se po koncertu vsi razbežijo po avte v želji, da se jih bognedaj ne zaparkira, in tako večer užitka prav hitro zaključi s hupanjem in kletvicami. Na manjših prizoriščih pa že zaradi manjše distance pod odrom in majhnosti prostora prej spoznaš podobno misleče ljudi, prej stisneš roko glasbeniku po koncertu in se prej povežeš z obrazi okoli tebe. Lokalna poznanstva spletajo nove ideje, debate, sodelovanja in projekte ter dolgoročno izboljšujejo kulturni prostor in dvigajo kvaliteto življenja.
Zakaj torej ne bi podprl_a malih odrov? Razlogov je dovolj, ljudi pa tam premalo.
Živa glasba malih odrov ne sme postati mrtva
Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki v mainstream poplavi izgubi svojo moč in si slejkoprej “obleče” isti način izražanja. Nasprotno od tega pa nam alternativa ponuja priložnost, da nekdo izrazi sebe v okolju, ki od tega izraza nima neposrednega profita. Mali odri tako omogočajo prostor za barvne jaz-e, in izginjanje le-teh, zaradi institucionalnih titanov kot je Sazas, pomeni zgolj neizbežni razkroj umetniške svobode in glasbene raznovrstnosti.
Zato le pridi pod lokalni oder (še najboljše na Prule) in poskrbi, da bo njegova luč goreča še dolgo in močno! Mali oder = velika kultura.
P.S. Če si Prulčkoljub, sigurno veš, da smo trenutno (kot tudi vsi ostali glasbeni odrčani) v koncertni komi. Podpreš našo alter dušo na Patreonu? … da bo svetila vsaj online luč, če offline (še) ne more.
5 malih odrov v Ljubljani, ki jih je treba podpreti
1. Daktari
Čisto centralen (na Krekovem trgu pri Lutkovnemu gledališču in pod Martinom Krpanom, ki vsako uro pride preverit situacijo), a topel in udoben. Daktarijev slogan je “kreativnost, človečnost, solidarnost”, kako tega ne bi podprl_a? Knjig polne police so varne v soju toplih luči, klavirskih tipk in rdečini orientalskih preprog. Prostor za intimne koncerte, literarne večere, razstave, odprte mikrofone, predvsem pa za dober vajb.
Prečekiraj njihov Fb in Instagram, in čeprav zdaj nimajo odrskih vragolij, imajo pa dobro kavo, pivo, gin … in čokolino (če veš, veš).
2. Slamič
Še en “centraš”, ki ga mnogi ne poznajo. Sicer restavracija, kavarna, B&B, a tudi prostor za koncerte. Slamičeva kulinarična tradicija sega še pred drugo svetovno vojno, sredin glasbeni program pa pri njih od leta 2010 v vodita zakonca in profesionalna glasbenika Mojca in Goran Rukavina (v okviru Kulturnega zavoda Zlata Struna), ki že po poklicni deformaciji iščeta in gostita kvaliteto.
V ospredju so jazz, tango, etno in klasična glasba. Spremljaj njihov Fb za updejte bodočih glasbenih sred, vmes pa lahko pri njih v miru kaj poješ, popiješ in celo prespiš.
3. Pinelina dnevna soba
Znana tudi kot najbolj glasna dnevna soba naše prestolnice – žanrsko neomejena in uspešna že več kot desetletje. Za to glasbeno intimo za štirimi stenami moreš vedeti vnaprej, saj se meščanska vrata družinskega stanovanja Roka Koširja (sicer glasbenega managerja in organizatorja koncertov) odprejo samo za skrbno izbrane koncerte. Gre za sigurno najbolj intimno glasbeno doživetje v Ljubljani, po ušesnem razvajanju pa vedno sledi tudi druženje ob kozarčku rujnega in prigrizkih, je kaj lepšega?
Prečekiraj njihov Fb in Instagram in se dodaj na njihovo mailing listo, da boš pravočasno obveščen_a o naslednji glasbeni poslastici.
4. Gromka
Delček Metelkove je na seznamu majhnih alter odrov nujen. V njenem osrčju leži eksperimentalen in žanrsko odprt oder Gromka aka “mali veliki klub”, v katerem najdeš glasbo, poezijo, gledališče itd. – kultura širšega pomena!
V Gromko pač prideš … in doživiš. “Podzemni” in alternativni bendi raznolikega zvoka te presenetijo kot grom na jasnem nebu, in čeprav trenutno rednih glasbenih voltov ni možno slišati, se še vedno kaj dogaja (pod PCT pogoji si lahko pogledaš predstave, udeležiš bralne značke ali slišiš poezijo itd.), preveri njihov Fb za redne updejte!
5. Jazz club Gajo
Enostavno ne bi mogli mimo prve jazz hiše pri nas, ki trdno in zasidrano stoji v jazzy vodah že od leta 1994. Od jam sešnov, koncertov, brunch jazza, tudi comedy cluba, to je THE prostor za ljubitelje tega bogatega žanra. Pod Gajo streho boš slišal_a imena vseh generacij in res kvalitetno glasbo.
Trenutno je sicer začasno še vedno zaprt (z izjemo dveh koncertnih presenečenj do konca decembra), ampak ga lahko v polnosti podpreš takoj, ko se vrne z odprtim odrom za stalno. Je pa aktiven na Fb, tako da oči na peclje.
*** v resnici je v Ljubljani še mnogo drugih glasbenih prostorov, zgoraj jih je napisanih samo za vzorec. Ne pozabi še Menze pri Koritu, Gale Hale in celotne Metelkove, galerije Škuc, Jazz cluba Ljubljanski grad, Bar 42, Žmauca, Apotheka, Harat’s pub, Hostla Celica … odri različnih velikosti in žanrov, a z živo glasbo alter duše. V glavnem se igra. Zdaj trenutno bolj ne ( ker … beseda na k), ampak imej v mislih, da kavno zrnje, hmeljsko srečo ali kuhano grozdje pa jih večina ima. Tako da pridi in se naglej za naprej, da se ne boš več spraševal_a kam ob večerih / kam danes, ko bomo tudi uradno lahko rajali po deseti zvečer. Se vidimo pod odrom!