Kako je prišlo do tega, da si postala punca iz Prulčka?
Ko sem jaz prišla v Ljubljano, je moj prijatelj iskal službo in sem mu priporočala, da gre delat v Prulček (poznala sem Adija, ki ga je takrat prevzemal, in vedla sem, da je kul, ker sem že bila tukaj na koncertu). V tistem času sem delala v dveh lokalih in mi ni odgovarjala dinamika in urnik, zato sem tega istega prijatelja sedaj sama prosila, če mi zrihta službo v Prulčku. In sva se prazvaprav potem zamenjala in sedaj evo, sedaj bo že četrto leto, kar sem tukaj.
Se je v tem času zgodila kakšna zelo zanimiva anekdota?
Enkrat je bila gostja ameriška izvajalka Reina Del Sid in takrat smo kar podirali vse rekorde. Imamo dva vrta in notranji prostor, delali smo trije in dogovorili smo se, da bom samo jaz rajonka, ker dva ne bova mogla iti naokoli s pladnjem in ni bilo prostora niti med ljudmi. Na eni točki pa se spomnim, da je na sredini plesišča ena od obiskovalk na moj polni pladenj dodala še svoj kozarec in vse se je začelo rušit kot domino. Takrat so bili ljudje res izjemni in mi priskočili na pomoč, vsi so na hitro prijeli po več kozarcev, da smo zadevo rešili in tako se ni razbil niti en kozarec. Te anekdote se spomnim kot posebne ravno zaradi te energije, ko so vsi ljudje pomagali rešiti situacijo in nismo imeli zaradi tega nobene panike.
Kakšna je Lana kot oseba, kaj posluša, koliko ji pomeni kultura in umetnost?
Oče je slikar in mami je ljubiteljska umetnica in vsi moji vikendi v otroštvu so bili prežeti s koncerti in kulturnimi dogodki, ki jih je moj oče organiziral ali pa smo jih redno obiskovali, vedno je bilo neko dogajanje.
Zame dan ni dober dan, če nimam možnosti vsaj 2 uri poslušati glasbe. V tem trenutku sem se spet vrnila nazaj k Erykah Badu, rada imam dobre vokalistke: Sade, Nina Simone, Amy Winehouse, Janis Joplin, Tracy Chapman lahko bi še naštevala … drugače pa vse kar je funky, jazzy, reggae, zadnje momente tudi hip hop in rap. Dejansko vse kar se posluša tudi v Prulčku. Najde pa se me lahko tudi na dobrem hard rock ali punk koncertu.
Ali si obiskovalka koncertov v Prulčku tudi, ko ne delaš?
Sem obiskovalka Prulčka tudi, ko ne delam, in sem bila obiskovalka, še preden sem začela delat tukaj. In zanimivo mi je, da še vedno uživam v stalnih koncertih. Včasih si rečem: pa ne spet prismojenci, ampak vsakič znova, ko začnejo, je tako huda energija in takoj padem notri. Enako velja za Jeleno Soro. Lanko leto mi je res začela dogajat, ko vidim kako ljudi premakne. Ljudje na polno plešejo in je to lepo videt. Lepo mi je videt tudi mlade jazziste, ko res padejo notri.
Kaj dela Lana, kadar ne dela?
Sem absolventka in pišem diplomo. Študiram dizajn management — gre za vodenje kreativnih projektov, to bi bil prevod dizajn managementa. Začela sem z grafičnim oblikovanjem, zanima pa me tudi podjetništvo, že od srednje šole. Nekoč si želim ustvariti svoje podjetje, imam več različnih želj. Malo se prepuščam toku in kaj prinašajo priložnosti. Ta stroka je res široka in lahko eksperimentiram še.
Malo sem še v precepu ali si želim redno službo zaradi občutka varnosti in sigurnosti in hkrati me zanimajo projektna dela. Zanima me veliko stvari :oblikovanje, delo v kulturi.
Sodelovala sem tudi s Plesnim Teatrom Ljubljana, kjer sem pomagala na različnih področjih, in trenutno poleg Prulčka sodelujem še z Zavodom Big na področju event managementa. Skrbim za montažo video vsebin, organizacijo, komunikacijo.
Super je tudi spoznati evropski trg, organizacijo nekega mednarodnega dogodka in to me drajva tudi v prihodnosti.
Branding in vizija Prulčka je zelo jasna. Uporniška, svobodomiselna, samosvoja, alternativna in unikatna. Če bi morala s 5 pridevniki opisati sebe, kaj bi izpostavila?
No, super. Hahaha. Ok, mislim, da sem predvsem marljiva, delovna, ambiciozna, vztrajna in zelo iskrena. Mislim, da me imajo za malo zmešano. V dobrem smislu. Imam rada dober smisel za humor, ki je sicer zelo specifičen. Mogoče malo na meji in že malo preveč. Rada imam ljudi, ki se znajo nasmejati ampak znajo v kritičnih situacijah stopiti skupaj in vzeti delo resno.
V Pivki ni dovolj umetniških duš in zato znam malo izstopati z izjavami ali obnašanjem. Se mi zdi, da malo razmišljam drugače. Zato je Prulček malo moje zatočišče. Ljudje, ki prihajajo v Prulček, team Prulčka, videz Prulčka, muska, ki je na sporedu v Prulčku. Vse, kar predstavlja, paše moji umetniški duši, tukaj sem lahko res točno to, kar sem. Tukaj mi je domače in tukaj se počutim varno in razumljeno. Dobro v svoji koži. Videno in slišano.
Kako vidiš PrulčkA drugače, sedaj ko nisi samo obiskovalka, ampak si del ekipe oz. si postala punca iz Prulčka?
Bala sem se, da si bom uničila vzdušje Prulčka, da ne bo več isto. Ker je bil zame to že prej happy place, prostor, kjer odklopiš vsakodnevne opravke in se spočiješ. In potem, ko sem začela delati, sem ugotovila, da delam, kar mi je všeč. Tukaj ne gre samo za delo v šanku, ampak gre za več. Gre za delo na eventih, kar mi je super, pa obiskovalci Prulčka so posebni. Spoznam zelo zanimive ljudi, zanimivi krogi kulturnikov se gibljejo tu. Ne samo glasbeniki, tudi igralci, scenaristi, producenti, snemalci, veliko jih je iz filmskih krogov pa tudi vizualni umetniki. Prirejamo koncerte in razstave.
Fajn je tudi, ko pridejo sem bandi, ki turajo po Evropi in se ustavljajo pri nas na koncertu. Z marsikom sem se zaklepetala po koncertu, zanimivo je slišati tako različna stališča in poglede. Tukaj je res veliko kreativnih in umetniških duš. Se mi zdi, da so tudi oni našli tu svoje zatočišče.
Kaj misliš, da te ljudi vabi v PrulčkA?
Prava energija je tukaj. Tukaj je neka toplina, odprti smo in pozdravljamo kogarkoli od kjerkoli. Prulček je nek zen prostor, kjer se samo sprostiš in uživaš. Prijetna oazica v Ljubljani, ki je mal alternativna. Ni boring. Ni konvencionalna in to mu daje karakter. Ja, veliko karakterja ima Prulček. In ne glede na to, od kod si, od kod so ti korenine, tukaj se dobro počutijo tako domači kot tuji gostje, ker začutijo ta dober, iskren vajb.
Imamo stalne stranke na stalnih koncertih in evo, to nam daje še dodatno posebno domačnost. In stalni gostje tudi olajšajo naše delo in so d best. Tukaj smo res vsi kot doma. Tudi, če prideš prvič, to začutiš.
Kaj so največji izzivi dela za šankom?
Mene adrenalin res fila, gre za hitrost v času gužve in dogodkov. Seveda je naporno, sploh po kovidu, ko smo vsi brez kondicije, vsi smo polomljeni. Hahaha.
Težko je biti vsak dan nasmejan in oddajati toliko energije, ampak se res napolnim tudi s stalnimi gosti, pomembno je, da se ljudje dobro počutijo tudi v moji družbi. In pa energija je vseeno post kovid malo drugačna. Je razlika v obnašanju, ljudje so malo bolj agresivni, od kar se je začelo z ukrepi. Manj je strpnosti in potrpežljivosti. Vzpostavit je treba odnose na novo.
Kakšna pa sta Adi in Sašo kot šefa?
Čakala sem to vprašanje. Hahaha z Adijem se res poznava že precej dolgo. Vbistvu bi me zanimalo, kaj bi Adi rekel zame. Adi je definitivno najboljši šef, kar sem jih imela. Je srce od človeka, redno je preverjal, kako smo v času kovida, če smo v redu, tega ne naredi vsak šef. On zjutraj pride z uporniško hojo in basovskim glasom, spije najprej tri kave in potem se začnemo pogovarjat.
Je zelo skrben, ne samo glede ekipe, ampak tudi pri organizaciji eventov, kjer poskrbi, da potekajo gladko. Ni tipičen šef, ker sem že delala z drugimi v drugem lokalu, je bolj dovzeten in pozoren na sodelavce. Da se z njim vse pohecat, zna pa tudi priznat svoje napake. Ker se mi zdi, da je na vodilnih pozicijah veliko ega, a ga tukaj ne zaznam.
Nanj se lahko vedno zanesem, lahko ga vedno prosim za pomoč, ko hodim na poti v Prulčka, me bo, če bo prišel mimo, z avtom vedno pobral. Tak človek je on. Fajn je, ker ima tako veliko izkušenj že za sabo in potem veš, da bo vse ok.
Saša je prav tako duša od človeka, definitivno. Ima toplino, daje sigurnost in ko te vidi, te vedno vpraša, kako si, te objame. Ko se usedeš z njim, ti pogovori vedno gredo nekam globoko. On je tak globok človek, mislec, filozof naš.
Adi in Saša sta precej različna karakterja, ampak se dobro dopolnjujeta, ker imata skupno vizijo, kaj hočeta doseči s Prulčkom.
V katerem letnem času ti je Prulček najbolj všeč?
Zdajle, ko vse cveti, in poleti, ko je tukaj res džungla. Ko smo oblečeni v zeleno, tukaj so tri močna drevesa, pa Adijeva figa v sredini, Adi je naš vrtnar. Res je zelo zeleno in huda oaza, džungla sredi mesta, totalno poseben filing, tudi zvečer poleti je tukaj prav magično.
Kaj bi si želela enkrat videti na odru Prulčka?
Če ne bi bilo finančnih omejitev, bi imela Nneko. Nneko poslušava z Adijem kot zmešana in naju vedno spravi v dobro voljo. Enkrat bi jo bilo noro imeti na našem odru.
Hudo je, da imamo toliko koncertov, zelo redki se lahko primerjajo z nami po številu koncertov, ki jih tedensko in letno izvajamo. Ta koncertna kilometrina je posebna in nas uvršča na sam vrh koncertnih aktivnosti že v Sloveniji, sploh pa na lokalnem območju.
Kakšno tvoje sporočilo za konec, moto po katerem živiš?
V tej fazi svojega življenja se definitivno želim opomniti na to, da živimo v trenutku. Večno ne bomo tukaj, zato je treba življenje živeti na polno, najti stvari, ki nas res veselijo, in početi to, kar si res želimo. Ker s tem ostajamo večno mladi. In da lahko tako živimo, se moremo imeti radi in paziti nase. Paziti na svoje zdravje. Psihično in fizično. Da lahko doživimo vse tisto, kar si želimo. In pa ja, pridite v Prulčka, tukaj boste vedno dobrodošli.